Galij
31
Ga
Skupina
13
Perioda
4
Blok
p
Protoni
Elektroni
Nevtroni
31
31
39
Splošne lastnosti
Vrstno število
31
Atomska teža
69,723
Masno število
70
Kategorija
Šibke kovine
Barva
Srebrna
Radioaktivno
Ne
Iz latinske besede Gallia, Francija; tudi iz latinskega gallus, prevod Lecoqa, petelin
Kristalna struktura
Osnovno centrirana ortorombska
Zgodovina
Leta 1871 je obstoj galija prvič napovedal ruski kemik Dmitri Mendelejev in element imenoval eka-aluminij.
Galij je spektroskopsko odkril francoski kemik Paul Emile Lecoq de Boisbaudran leta 1875 po njegovem značilnem spektru pri pregledu vzorca sfalerita.
Pozneje istega leta je Lecoq pridobil prosto kovino z elektrolizo njenega hidroksida v raztopini kalijevega hidroksida.
Galij je spektroskopsko odkril francoski kemik Paul Emile Lecoq de Boisbaudran leta 1875 po njegovem značilnem spektru pri pregledu vzorca sfalerita.
Pozneje istega leta je Lecoq pridobil prosto kovino z elektrolizo njenega hidroksida v raztopini kalijevega hidroksida.
Elektroni po lupinah
2, 8, 18, 3
Razporeditev elektronov
[Ar] 3d10 4s2 4p1
Galij ima močno nagnjenost k podhladitvi pod svojo točko taljenja/zamrzovanju
Fizikalne lastnosti
Faza snovi
Trdnina
Gostota
5,907 g/cm3
Tališče
302,91 K | 29,76 °C | 85,57 °F
Vrelišče
2477,15 K | 2204 °C | 3999,2 °F
Talilna toplota
5,59 kJ/mol
Izparilna toplota
256 kJ/mol
Toplotna kapaciteta
0,371 J/g·K
Zastopanost v Zemljini skorji
0,0019%
Zastopanost v vesolju
1×10-6%
CAS številka
7440-55-3
PubChem CID številka
5360835
Atomske lastnosti
Atomski polmer
135 pm
Kovalentni polmer
122 pm
Elektronegativnost
1,81 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potencial
5,9993 eV
Atomski volumen
11,8 cm3/mol
Toplotna prevodnost
0,406 W/cm·K
Oksidacijska stanja
1, 2, 3
Uporabe
Galij moči steklo ali porcelan in tvori briljantno ogledalo, ko je naslikan na steklo.
Pogosto se uporablja pri dopiranju polprevodnikov in pri izdelavi naprav v trdnem stanju, kot so tranzistorji.
Galij zlitine z nizkim tališčem se v nekaterih medicinskih termometrih uporabljajo kot nestrupene zamenjave za živo srebro.
Galijev arzenid je sposoben neposredno pretvoriti elektriko v koherentno svetlobo.
Pogosto se uporablja pri dopiranju polprevodnikov in pri izdelavi naprav v trdnem stanju, kot so tranzistorji.
Galij zlitine z nizkim tališčem se v nekaterih medicinskih termometrih uporabljajo kot nestrupene zamenjave za živo srebro.
Galijev arzenid je sposoben neposredno pretvoriti elektriko v koherentno svetlobo.
Galij se šteje za nestrupeni
Izotopi
Stabilni izotopi
69Ga, 71GaNestabilni izotopi
56Ga, 57Ga, 58Ga, 59Ga, 60Ga, 61Ga, 62Ga, 63Ga, 64Ga, 65Ga, 66Ga, 67Ga, 68Ga, 70Ga, 72Ga, 73Ga, 74Ga, 75Ga, 76Ga, 77Ga, 78Ga, 79Ga, 80Ga, 81Ga, 82Ga, 83Ga, 84Ga, 85Ga, 86Ga