Germanij

32
Ge
Skupina
14
Perioda
4
Blok
p
Protoni
Elektroni
Nevtroni
32
32
41
Splošne lastnosti
Vrstno število
32
Atomska teža
72,63
Masno število
73
Kategorija
Polkovine
Barva
Siva
Radioaktivno
Ne
Iz latinske besede Germania, Nemčija
Kristalna struktura
Ploskovno centrirana kubična
Zgodovina
Leta 1869 je Dmitri Mendelejev napovedal njegov obstoj in nekatere lastnosti glede na položaj na periodnem sistemu ter element imenoval eka-silicij.

Leta 1886 je Clemens Winkler našel novi element skupaj s srebrom in žveplom v redkem mineralu, imenovanem argirodit.

Prve silicij-germaniieve zlitine so bile pridobljene leta 1955.
Elektroni po lupinah
2, 8, 18, 4
Razporeditev elektronov
[Ar] 3d10 4s2 4p2
Ge
Germanij in oksid sta prosojna za infrardečo sevanje
Fizikalne lastnosti
Faza snovi
Trdnina
Gostota
5,323 g/cm3
Tališče
1211,4 K | 938,25 °C | 1720,85 °F
Vrelišče
3106,15 K | 2833 °C | 5131,4 °F
Talilna toplota
31,8 kJ/mol
Izparilna toplota
334 kJ/mol
Toplotna kapaciteta
0,32 J/g·K
Zastopanost v Zemljini skorji
0,00014%
Zastopanost v vesolju
0,00002%
Ultračisti
Zasluge za slike: Images-of-elements
Ultračisti kos polikristalnega germanija
CAS številka
7440-56-4
PubChem CID številka
6326954
Atomske lastnosti
Atomski polmer
122 pm
Kovalentni polmer
122 pm
Elektronegativnost
2,01 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potencial
7,8994 eV
Atomski volumen
13,6 cm3/mol
Toplotna prevodnost
0,599 W/cm·K
Oksidacijska stanja
-4, 1, 2, 3, 4
Uporabe
Najpogostejša uporaba germanija je kot polprevodnik v elektroniki.

Germanij se uporablja v tranzistorjih in integriranih vezjih.

Uporablja se kot zlitinski agent in kot katalizator.

Prav tako se uporablja v infrardečih spektroskopih in infrardečih detektorjih.
Germanij ni znan kot strupen
Izotopi
Stabilni izotopi
70Ge, 72Ge, 73Ge, 74Ge
Nestabilni izotopi
58Ge, 59Ge, 60Ge, 61Ge, 62Ge, 63Ge, 64Ge, 65Ge, 66Ge, 67Ge, 68Ge, 69Ge, 71Ge, 75Ge, 76Ge, 77Ge, 78Ge, 79Ge, 80Ge, 81Ge, 82Ge, 83Ge, 84Ge, 85Ge, 86Ge, 87Ge, 88Ge, 89Ge