Terbij
65
Tb
Skupina
n/p
Perioda
6
Blok
f
Protoni
Elektroni
Nevtroni
65
65
94
Splošne lastnosti
Vrstno število
65
Atomska teža
158,92535
Masno število
159
Kategorija
Lantanoidi
Barva
Srebrna
Radioaktivno
Ne
Terbij je bil poimenovan po Ytterbyju, mestu na Švedskem
Kristalna struktura
Heksagonalna
Zgodovina
Terbij je leta 1843 odkril švedski kemik Carl Gustaf Mosander, ki ga je zaznal kot nečistočo v itriji.
Z amonijevim hidroksidom je oboril frakcije različne bazičnosti iz itrije.
V teh frakcijah je ugotovil, da je frakcija, ki je bila v raztopini v bistvu brezbarvna, a je dajala rjavkast oksid, terbij.
Z amonijevim hidroksidom je oboril frakcije različne bazičnosti iz itrije.
V teh frakcijah je ugotovil, da je frakcija, ki je bila v raztopini v bistvu brezbarvna, a je dajala rjavkast oksid, terbij.
Elektroni po lupinah
2, 8, 18, 27, 8, 2
Razporeditev elektronov
[Xe] 4f9 6s2
Terbij je dovolj mehek, da ga je mogoče rezati z nožem
Fizikalne lastnosti
Faza snovi
Trdnina
Gostota
8,229 g/cm3
Tališče
1629,15 K | 1356 °C | 2472,8 °F
Vrelišče
3503,15 K | 3230 °C | 5846 °F
Talilna toplota
10,8 kJ/mol
Izparilna toplota
295 kJ/mol
Toplotna kapaciteta
0,182 J/g·K
Zastopanost v Zemljini skorji
0,000093%
Zastopanost v vesolju
5×10-8%
CAS številka
7440-27-9
PubChem CID številka
23958
Atomske lastnosti
Atomski polmer
177 pm
Kovalentni polmer
194 pm
Elektronegativnost
1,2 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potencial
5,8638 eV
Atomski volumen
19,20 cm3/mol
Toplotna prevodnost
0,111 W/cm·K
Oksidacijska stanja
1, 3, 4
Uporabe
Terbij se uporablja v zlitinah in pri proizvodnji elektronskih naprav.
Prav tako se uporablja kot dopant za materiale v napravah v trdnem stanju in optičnih vlaknih.
Terbijev oksid se nahaja v fluorescenčnih svetilkah in TV ceveh.
Briljantna fluorescenca omogoča, da se terbij uporablja kot sonda v biokemiji.
Prav tako se uporablja kot dopant za materiale v napravah v trdnem stanju in optičnih vlaknih.
Terbijev oksid se nahaja v fluorescenčnih svetilkah in TV ceveh.
Briljantna fluorescenca omogoča, da se terbij uporablja kot sonda v biokemiji.
Terbij se šteje za zmerno strupenega
Izotopi
Stabilni izotopi
159TbNestabilni izotopi
136Tb, 137Tb, 138Tb, 139Tb, 140Tb, 141Tb, 142Tb, 143Tb, 144Tb, 145Tb, 146Tb, 147Tb, 148Tb, 149Tb, 150Tb, 151Tb, 152Tb, 153Tb, 154Tb, 155Tb, 156Tb, 157Tb, 158Tb, 160Tb, 161Tb, 162Tb, 163Tb, 164Tb, 165Tb, 166Tb, 167Tb, 168Tb, 169Tb, 170Tb, 171Tb