Borij
107
Bh
Skupina
7
Perioda
7
Blok
d
Protoni
Elektroni
Nevtroni
107
107
157
Splošne lastnosti
Vrstno število
107
Atomska teža
[270]
Masno število
264
Kategorija
Prehodne kovine
Barva
n/p
Radioaktivno
Da
Poimenovan po Nielsu Bohru, danskem fiziku
Kristalna struktura
n/p
Zgodovina
Bohrij je bil leta 1981 prvič prepričljivo sintetiziran s strani nemške raziskovalne ekipe pod vodstvom Petra Armbrusterja in Gottfrieda Münzenberga v Inštitutu za raziskave težkih ionov (Gesellschaft für Schwerionenforschung) v Darmstadtu.
Ekipa je bombardirala tarčo bizmuta-209 s pospeševanimi jedri kroma-54 in proizvedla 5 atomov izotopa bohrij-262.
Ekipa je bombardirala tarčo bizmuta-209 s pospeševanimi jedri kroma-54 in proizvedla 5 atomov izotopa bohrij-262.
Elektroni po lupinah
2, 8, 18, 32, 32, 13, 2
Razporeditev elektronov
[Rn] 5f14 6d5 7s2
Edini potrjeni primer izomerizacije v bohriju je v izotopu 262Bh
Fizikalne lastnosti
Faza snovi
Trdnina
Gostota
37 g/cm3
Tališče
-
Vrelišče
-
Talilna toplota
n/p kJ/mol
Izparilna toplota
n/p kJ/mol
Toplotna kapaciteta
- J/g·K
Zastopanost v Zemljini skorji
n/p
Zastopanost v vesolju
n/p
CAS številka
54037-14-8
PubChem CID številka
n/p
Atomske lastnosti
Atomski polmer
-
Kovalentni polmer
141 pm
Elektronegativnost
-
Ionizacijski potencial
-
Atomski volumen
-
Toplotna prevodnost
-
Oksidacijska stanja
7
Uporabe
Bohrij se uporablja samo za znanstveno-raziskovalne namene.
Bohrij je škodljiv zaradi svoje radioaktivnosti
Izotopi
Stabilni izotopi
-Nestabilni izotopi
260Bh, 261Bh, 262Bh, 263Bh, 264Bh, 265Bh, 266Bh, 267Bh, 268Bh, 269Bh, 270Bh, 271Bh, 272Bh, 273Bh, 274Bh, 275Bh