Siborgij
106
Sg
Skupina
6
Perioda
7
Blok
d
Protoni
Elektroni
Nevtroni
106
106
156
Splošne lastnosti
Vrstno število
106
Atomska teža
[269]
Masno število
262
Kategorija
Prehodne kovine
Barva
n/p
Radioaktivno
Da
Poimenovan po Glennu Seaborgu, ameriškem jedrskem kemiku in dobitniku Nobelove nagrade
Kristalna struktura
n/p
Zgodovina
Znanstveniki, ki so delali na Skupnem inštitutu za jedrske raziskave v Dubni v ZSSR, so junija 1974 poročali o odkritju elementa 106.
Sinteza je bila prav tako poročana septembra 1974 v Laboratoriju Lawrence Berkeley s strani delavcev laboratorijev Lawrence Berkeley in Livermore pod vodstvom Alberta Ghiorsa in E. Kennetha Huleta.
Proizveden je bil s trki kalifornija-249 z atomi kisika.
Sinteza je bila prav tako poročana septembra 1974 v Laboratoriju Lawrence Berkeley s strani delavcev laboratorijev Lawrence Berkeley in Livermore pod vodstvom Alberta Ghiorsa in E. Kennetha Huleta.
Proizveden je bil s trki kalifornija-249 z atomi kisika.
Elektroni po lupinah
2, 8, 18, 32, 32, 12, 2
Razporeditev elektronov
[Rn] 5f14 6d4 7s2
Znanih je 12 izotopov seaborgija
Fizikalne lastnosti
Faza snovi
Trdnina
Gostota
35 g/cm3
Tališče
-
Vrelišče
-
Talilna toplota
n/p kJ/mol
Izparilna toplota
n/p kJ/mol
Toplotna kapaciteta
- J/g·K
Zastopanost v Zemljini skorji
n/p
Zastopanost v vesolju
n/p
Zasluge za slike: Wikimedia Commons (Atomic Energy Commission)
Element je poimenovan po Glennu T. Seaborgu, atomskem pionirju in komisarju Komisije za atomsko energijo
CAS številka
54038-81-2
PubChem CID številka
n/p
Atomske lastnosti
Atomski polmer
-
Kovalentni polmer
143 pm
Elektronegativnost
-
Ionizacijski potencial
-
Atomski volumen
-
Toplotna prevodnost
-
Oksidacijska stanja
6
Uporabe
Seaborgij se uporablja samo za znanstveno-raziskovalne namene.
Seaborgij je škodljiv zaradi svoje radioaktivnosti
Izotopi
Stabilni izotopi
-Nestabilni izotopi
258Sg, 259Sg, 260Sg, 261Sg, 262Sg, 263Sg, 264Sg, 265Sg, 266Sg, 267Sg, 268Sg, 269Sg, 270Sg, 271Sg, 272Sg, 273Sg