Cerij

58
Ce
Skupina
n/p
Perioda
6
Blok
f
Protoni
Elektroni
Nevtroni
58
58
82
Splošne lastnosti
Vrstno število
58
Atomska teža
140,116
Masno število
140
Kategorija
Lantanoidi
Barva
Srebrna
Radioaktivno
Ne
Cerij je bil poimenovan po asteroidu Ceres
Kristalna struktura
Heksagonalna
Zgodovina
Jöns Jakob Berzelius in Wilhelm Hisinger sta leta 1803 na Švedskem odkrila element v ceriji.

Klaproth ga je hkrati in neodvisno odkril v nekaterih tantalovih vzorcih v Nemčiji.

Carl Gustaf Mosander, ki je tesno sodeloval z Berzeliusom, je leta 1825 pripravil kovinasti cerij.
Elektroni po lupinah
2, 8, 18, 19, 9, 2
Razporeditev elektronov
[Xe] 4f1 5d1 6s2
Ce
Morska voda vsebuje 1,5 dela na bilijon cerija
Fizikalne lastnosti
Faza snovi
Trdnina
Gostota
6,77 g/cm3
Tališče
1068,15 K | 795 °C | 1463 °F
Vrelišče
3716,15 K | 3443 °C | 6229,4 °F
Talilna toplota
5,5 kJ/mol
Izparilna toplota
350 kJ/mol
Toplotna kapaciteta
0,192 J/g·K
Zastopanost v Zemljini skorji
0,006%
Zastopanost v vesolju
1×10-6%
Ultračisti
Zasluge za slike: Images-of-elements
Ultračisti cerij pod argonom
CAS številka
7440-45-1
PubChem CID številka
23974
Atomske lastnosti
Atomski polmer
182 pm
Kovalentni polmer
204 pm
Elektronegativnost
1,12 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potencial
5,5387 eV
Atomski volumen
20,67 cm3/mol
Toplotna prevodnost
0,114 W/cm·K
Oksidacijska stanja
2, 3, 4
Uporabe
Cerij se uporablja pri osvetljevanju z ogljičnim lokom, zlasti v filmski industriji.

Cerijev oksid je pomembna sestavina prahov za poliranje stekla in fosforjev v zaslonih in fluorescenčnih svetilkah.

Cerijeve spojine se prav tako uporabljajo pri proizvodnji stekla, tako kot sestavina kot razbarvilno sredstvo.
Cerij se šteje za zmerno strupenega
Izotopi
Stabilni izotopi
136Ce, 138Ce, 140Ce, 142Ce
Nestabilni izotopi
119Ce, 120Ce, 121Ce, 122Ce, 123Ce, 124Ce, 125Ce, 126Ce, 127Ce, 128Ce, 129Ce, 130Ce, 131Ce, 132Ce, 133Ce, 134Ce, 135Ce, 137Ce, 139Ce, 141Ce, 143Ce, 144Ce, 145Ce, 146Ce, 147Ce, 148Ce, 149Ce, 150Ce, 151Ce, 152Ce, 153Ce, 154Ce, 155Ce, 156Ce, 157Ce