Nobelij

102
No
Skupina
n/p
Perioda
7
Blok
f
Protoni
Elektroni
Nevtroni
102
102
157
Splošne lastnosti
Vrstno število
102
Atomska teža
[259]
Masno število
259
Kategorija
Aktinoidi
Barva
n/p
Radioaktivno
Da
Poimenovan po Alfredu Nobelu, švedskem kemiku, ki je odkril dinamit, in ustanovitelju Nobelovih nagrad
Kristalna struktura
n/p
Zgodovina
Nobelij so leta 1958 odkrili Albert Ghiorso, Glenn T. Seaborg, John R. Walton in Torbjørn Sikkeland na Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju.

Proizveden je bil z bombardiranjem kurija z atomi ogljika.

Pravilno je bil identificiran leta 1966 s strani znanstvenikov v Laboratoriju Flerov za jedrske reakcije v Dubni v Sovjetski zvezi.
Elektroni po lupinah
2, 8, 18, 32, 32, 8, 2
Razporeditev elektronov
[Rn] 5f14 7s2
No
Nobelij je dvovalentni ion v vodni raztopini
Fizikalne lastnosti
Faza snovi
Trdnina
Gostota
- g/cm3
Tališče
1100,15 K | 827 °C | 1520,6 °F
Vrelišče
-
Talilna toplota
n/p kJ/mol
Izparilna toplota
n/p kJ/mol
Toplotna kapaciteta
- J/g·K
Zastopanost v Zemljini skorji
n/p
Zastopanost v vesolju
n/p
Ilustracija
Zasluge za slike: Images-of-elements
Ilustracija nobelija
CAS številka
10028-14-5
PubChem CID številka
n/p
Atomske lastnosti
Atomski polmer
-
Kovalentni polmer
-
Elektronegativnost
1,3 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potencial
6,65 eV
Atomski volumen
-
Toplotna prevodnost
0,1 W/cm·K
Oksidacijska stanja
2, 3
Uporabe
Nobelij se uporablja samo za znanstveno-raziskovalne namene.
Nobelij je škodljiv zaradi svoje radioaktivnosti
Izotopi
Stabilni izotopi
-
Nestabilni izotopi
248No, 249No, 250No, 251No, 252No, 253No, 254No, 255No, 256No, 257No, 258No, 259No, 260No, 261No, 262No, 263No, 264No