Fermij
100
Fm
Skupina
n/p
Perioda
7
Blok
f
Protoni
Elektroni
Nevtroni
100
100
157
Splošne lastnosti
Vrstno število
100
Atomska teža
[257]
Masno število
257
Kategorija
Aktinoidi
Barva
n/p
Radioaktivno
Da
Poimenovan po Nobelovem nagrajencu Enricu Fermiju, enem od pionirjev jedrske fizike
Kristalna struktura
n/p
Zgodovina
Fermij je bil odkrit kot sestavina ostankov prve eksplozije vodikove bombe leta 1952.
Identificiral ga je Albert Ghiorso in sodelavci na Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju v sodelovanju z Nacionalnima laboratorijem Argonne in Los Alamos, v radioaktivnem padavine jedrskega testa Ivy Mike.
Novi element je bila nuklearna fisija 17 nevtronov z uranom-238.
Identificiral ga je Albert Ghiorso in sodelavci na Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju v sodelovanju z Nacionalnima laboratorijem Argonne in Los Alamos, v radioaktivnem padavine jedrskega testa Ivy Mike.
Novi element je bila nuklearna fisija 17 nevtronov z uranom-238.
Elektroni po lupinah
2, 8, 18, 32, 30, 8, 2
Razporeditev elektronov
[Rn] 5f12 7s2
Znano je, da obstaja šestnajst izotopov fermija
Fizikalne lastnosti
Faza snovi
Trdnina
Gostota
- g/cm3
Tališče
1800,15 K | 1527 °C | 2780,6 °F
Vrelišče
-
Talilna toplota
n/p kJ/mol
Izparilna toplota
n/p kJ/mol
Toplotna kapaciteta
- J/g·K
Zastopanost v Zemljini skorji
n/p
Zastopanost v vesolju
n/p
Zasluge za slike: Wikimedia Commons (National Nuclear Security Administration)
Fermij je bil prvič opažen v radioaktivnem padavini jedrskega testa Ivy Mike
CAS številka
7440-72-4
PubChem CID številka
n/p
Atomske lastnosti
Atomski polmer
-
Kovalentni polmer
-
Elektronegativnost
1,3 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potencial
6,5 eV
Atomski volumen
29,1 cm3/mol
Toplotna prevodnost
0,1 W/cm·K
Oksidacijska stanja
2, 3
Uporabe
Fermij se uporablja samo za znanstveno-raziskovalne namene.
Fermij je škodljiv zaradi svoje radioaktivnosti
Izotopi
Stabilni izotopi
-Nestabilni izotopi
241Fm, 242Fm, 243Fm, 244Fm, 245Fm, 246Fm, 247Fm, 248Fm, 249Fm, 250Fm, 251Fm, 252Fm, 253Fm, 254Fm, 255Fm, 256Fm, 257Fm, 258Fm, 259Fm, 260Fm